Ladje za prevoz živih živali po morju 

Prevozniki živine prevažajo žive živali na dolge razdalje, pri čemer imajo več nivojev z ogradami, prezračevalnimi sistemi, nakladalnimi rampami in rezervoarji za vodo, da se zagotovi dobrobit živali.

Mednarodne in nacionalne organizacije, kot so OIE, FAO in APHIS, uveljavljajo stroge smernice za zaščito dobrobiti živali in preprečevanje širjenja bolezni med prevozom. Za uvoz živali v ZDA so potrebna dovoljenja in skladnost z zveznimi in državnimi predpisi. Za uvoz živali v Slovenijo so potrebna določena dovoljenja in postopki, ki so predpisani z evropsko in slovensko zakonodajo.

Ključne skrbi glede dobrobiti živali vključujejo pomanjkanje hrane, vode, počitka, slabo steljo, prenatrpanost, neustrezno prezračevanje, ekstremne temperature in prevoz bolnih živali. 

Pregled področja

• Pravila o prevozih živih živali po morju 

• Svetovanje in skladnost (EU)

• Dobrobit živali

• Veterinarski postopki 

• primernost ladje,

• zahteve Uredbe (EU) 2023/2419 in drugih veljavnih predpisov,

• veterinarske zahteve,

• sistemi prezračevanja,

• napajalni sistemi,

• sistemi za krmljenje,

• nastanitveni prostori,

• sistemi za odstranjevanje gnoja,

• načrti za izredne razmere,

• dobrobit živali,

• priprava na uradne veterinarske preglede,

• sodelovanje z veterinarskimi organi.

1. Splošna pravna podlaga

• Uredba (EU) 2016/429 (t. i. Zakon o zdravju živali – Animal Health Law) določa splošne pogoje za premike živali in živalskih proizvodov.

• Izvajajo jo delegirane uredbe, kot je npr. Delegirana uredba (EU) 2020/692.

• V Sloveniji je pristojen organ Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).

2. Uvoz iz držav članic EU (notranji trg)

• Potrebno je, da so živali označene (npr. mikročip pri psih, ušesne številke pri govedu).

• Živali morajo biti spremljane z ustreznimi potrdili (npr. TRACES certifikati).

• Uvoznik mora biti registriran v sistemu TRACES NT (elektronski sistem EU za sledenje pošiljk).

• Predhodna dovoljenja v večini primerov niso potrebna, razen če gre za zaščitene vrste (CITES).

3. Uvoz iz tretjih držav (izven EU)

• Potrebna so veterinarska spričevala / certifikati, ki jih izda pristojni organ države izvoznice.

• Uvoz je dovoljen le prek pooblaščenih vstopnih točk EU (Border Control Posts – BCP), kjer uradni veterinar izvede pregled. 

• Živali morajo izpolnjevati zahteve glede zdravja, cepljenj in karantene (npr. cepljenje proti steklini pri psih, mačkah, dihurjih).

• V določenih primerih je potrebno predhodno dovoljenje UVHVVR (npr. za nekatere eksotične živali ali živali namenjene trgovini).

4. Posebni primeri

• Hišni ljubljenčki: do 5 osebnih živali lahko vstopi brez trgovinskih dovoljenj, a s potnim listom za hišne živali (EU pet passport) ali veterinarskim certifikatom.

• Zaščitene vrste (CITES): potrebno je posebno dovoljenje za uvoz in izvoz, izdano s strani Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVVP).

• Kmetijske in gospodarske živali: strožji nadzor, obvezni veterinarski pregledi, registracija rejca.

Skratka:

• Iz EU: ni potrebnih dodatnih dovoljenj, a mora biti vse skladno s TRACES in označevanjem.

• Iz tretjih držav: obvezno veterinarsko spričevalo + pregled na BCP + dovoljenje UVHVVR (če gre za posebne vrste ali večje pošiljke).

Prevoz živih živali igra ključno vlogo pri svetovni oskrbi s hrano, saj pomaga pri prevozu živali s kmetij na druge kraje. Raziskuje ključne vidike prevoza krav, prašičev, konj, koz in drugih živih živali, vključno z zasnovo in delovanjem ladij za prevoz goveda, načinom prevoza živine, ustreznimi predpisi in pogostimi izzivi.

Transporting live animals is closely monitored by international organizations and various national agencies.

Dobrobiti živali

je ključnega pomena pri prevozu živih živali, tako glede fizičnega kot duševnega zdravja živali med potovanjem. 

Sodobne ladje za prevoz živih živali so zgrajene z lastnostmi, kot so nedrseča tla, ustrezni prezračevalni sistemi in dostop do vode. Vendar pa se dolgoročni učinki teh dolgih potovanj na zdravje in vedenje živine še vedno preučujejo.

Pomanjkanje hrane, vode in počitka

Včasih živali ne morejo priti do napajalnikov, ker so nameščeni le na eni strani ladje, še posebej, če je prostor prenatrpan. Prav tako so lahko rezervoarji za vodo prazni, naprave izklopljene, umazane ali ne delujejo pravilno. V nekaterih primerih te naprave morda niso primerne za vrsto živali, na primer, če so napajalniki previsoko ali nedostopni.

Dolga potovanja, zlasti v vročem vremenu in prenatrpanih razmerah, lahko povzročijo dehidracijo, ki je lahko smrtno nevarna. Posledično živina doživlja lakoto, žejo in izčrpanost.

Težave z ležiščem 

Material za ležišče pogosto ni na voljo ali se med dolgimi potovanji ne menja, kar vodi do umazanih in neprijetnih razmer, ki lahko povzročijo zdrs in poškodbe. Tudi ko je ležišče na voljo, se med dolgimi potovanji pogosto ne ureja, kar povzroči nehigienske razmere.

Pomanjkanje ustreznega ležišča živalim povzroča neprijetne občutke, zaradi česar morajo dolgo stati na trdih površinah. Stres zaradi dolgotrajnega potovanja v takšnih razmerah negativno vpliva na njihovo zdravje.

Prenatrpanost

Prenatrpanost med prevozom povzroča znatno trpljenje. Poveča tveganje teptanja, omejuje živino pri ležanju in povečuje možnosti za toplotni stres in poškodbe.

Škodljive učinke prenatrpanosti še poslabšujejo visoke poletne temperature, nezadostna oskrba z vodo in slabo prezračevanje. Ta kombinacija povzroči ekstremno izčrpanost, toplotni stres, poškodbe in v hujših primerih smrt.

Prevozniki goveda morajo upoštevati minimalne prostorske zahteve in vzdrževati nižjo gostoto naseljenosti, zlasti pri visokih temperaturah.

Premalo prostora nad glavo

V predelkih mora biti zagotovljen zadosten prostor, da se omogoči ustrezno prezračevanje in naravno gibanje zraka. Če ni zagotovljenega ustreznega prostora nad glavo, to povzroča precejšnje nelagodje in ovira kroženje zraka. Ključnega pomena je zagotoviti dovolj navpičnega prostora nad živalmi.

Številni transportni predelki imajo zelo nizke strope, zaradi česar se jih živina med stanjem dotika z glavo ali hrbtom. To pomanjkanje prostora nad glavo povzroči dolgotrajna obdobja nelagodja, saj so živali prisiljene zavzeti sključen položaj za dalj časa.

Visoka temperatura in slabo prezračevanje

Visoke temperature povzročijo toplotno izčrpanost in hudo nelagodje. Ladje morajo imeti ustrezen prezračevalni sistemi zasnovani tako, da lahko ves čas vzdržujejo notranjo temperaturo med 5 °C in 30 °C (41 °F in 86 °F), s toleranco +/- 5 °C, odvisno od zunanjih pogojev.

Vendar pa bi moral biti cilj vedno ohranjati notranjo temperaturo na ali pod 30 °C (86 °F). Strokovnjaki ugotavljajo, da je v praksi znižanje notranjih temperatur v plovilih pogosto nemogoče, ko zunanje temperature presegajo 30 °C.

Prevoz živali z zdravstvenimi težavami

Živali, ki so bolne, poškodovane ali v pozni fazi brejosti, se ne smejo prevažati. Vendar se to pravilo pogosto prezre, kar vodi v resno trpljenje. Prevozniki goveda morajo preprečiti premikanje bolne živine in zagotoviti, da prejme takojšnjo oskrbo.

Če žival med prevozom zboli ali se poškoduje, jo je treba ločiti od drugih in ji čim prej zagotoviti prvo pomoč. Da bi preprečili nepotrebno trpljenje, mora prejeti veterinarsko oskrbo ali jo humano evtanazirati.

Etična vprašanja

Etična vprašanja so ključnega pomena tudi pri prevozu živine. Svetovna trgovina z živino se je soočila s kritikami zaradi vpliva na dobrobit živali, kar je vodilo do pozivov k strožjim pravilom in boljšim praksam. Še vedno mnoge transatlantske ladje prevažajo živino čez morje, ne da bi upoštevale zakone in predpise.

Številne organizacije in zagovorniške skupine si močno prizadevajo za izboljšanje prevoznih pogojev in si prizadevajo za krajše potovalne čase, več prostora in preglednost v industriji prevoza živine.

Okoljske skrbi

Vpliv prevoza živih živali na okolje postaja vse pomembnejši, saj ljudje posvečajo več pozornosti trajnosti in varovanju okolja.

Ladje za prevoz živine sproščajo toplogredne pline in druga škodljiva onesnaževala, kot sta žveplov dioksid in dušikovi oksidi.

Obstaja tudi tveganje širjenja invazivnih vrst in bolezni s prevozom živine. Za zaščito lokalnih ekosistemov morajo pristanišča in ladijske poti izvajati ukrepe za preprečevanje vnosa škodljivcev in bolezni.

Sklep

Prevoz živih živali po morju je pomemben del svetovne prehranske verige. Vendar pa ta praksa prinaša znatne izzive, vključno z zagotavljanjem dobrobiti živali, skladnostjo z mednarodnimi predpisi ter obravnavanjem okoljskih in etičnih vprašanj.

Z razvojem panoge morajo podjetja dati prednost dobrobiti živali, sprejeti trajnostne prakse in sodelovati pri obvladovanju etičnih in logističnih kompleksnosti prevoza živih živali.